že pet let imamo v družini kužka
kužiko
kupili smo jo za mojo hči
od prvega dne smo bili vsi osvojeni
nežno in z veliko čustev
na iskren in ljubeč način
osvojeni z veliko potrpljenja in z neomejeno ljubeznijo
ona je nas imela rada od prvega dne
jaz sem ji dal srce takoj ko sem jo dojel
mojo malo smrdico ki me je pogostokrat edina vesela ko se vrnem domov
postala je polni član družine
velikokrat jo pokličemo po imenu hčere
pomotoma
in potem naju z ženo peče vest
slovenija
odzivi: 2
darja,
ponedeljek, 8. februar 2010
Vedno, ko režim, ki ga podpira Washington, postane ogrožen, se na prizorišču pojavijo teroristi. V muslimanskih državah je to Al Kaida. Ta fantomska teroristična skupina se pojavi vedno tam, kjer nacionalistična ali proti imperialistična gibanja povzročajo težave lutkam, ki jih podpirajo ZDA. To se zdaj dogaja v Jemnu, državi, ki jo vodi korumpiran režim, ki je zaveznik Washingtona, ogrožajo pa ga uporniška gibanja, pravi izvedenec za arabski svet Mohamed Hasan.
svet
odzivi: 0
vojko,
ponedeljek, 8. februar 2010
Svetlana Makarovič: Mene ne bo nihče prepričal, da ta stvar ne smrdi po korupciji do neba. Če ti psi ne bi bili statusni simbol, če ne bi bili vrhunski primerki ene take elitne pasme, če bi bil to en navaden mešanec, bi ga takoj usmrtili. To sem stoprocentno prepričana. Zakaj je nastala afera? Ker je tokrat nastradala ugledna oseba, bogataš, biznismen, z uglednimi zvezami, z uglednimi pacienti iz vrst politikov, estradnikov in tako naprej. Zato je to zdaj tragedija. Ko [...]
slovenija
odzivi: 13
vojko,
nedelja, 7. februar 2010
Poglejte, kako so to našo zastavo na hitro skupaj vrgli, namesto da bi pustili tisto, ki smo jo imeli leta 1848. Rekli so, da je enaka ruski in da take ne moremo imet. Kar je zelo nesamozavestna logika. In so dali gor grb. Ker pri nas ni zelo vetrovno – razen na Gradu, kjer ponosno plapola ljubljanska zastava – skoraj vse državne zastave visijo navzdol, tako da je grb postrani. Celjske židovske zvezde niso gor, ampak ob strani, in Triglav [...]
slovenija
odzivi: 0
vojko,
sobota, 6. februar 2010
Predolgo že živim, da ne bi bil upravičeno razočaran nad veliko tega, kar je bilo, še bolj pa nad tistim, kar se ni zgodilo, a bi se, po mojih sprotnih pričakovanjih, moralo zgoditi. V kulturi morda še najbolj med vsemi dejavnostmi. Med nami pisatelji pa sploh. Če smo v še nedavni preteklosti z vso resnostjo razmišljali in razvneto razpravljali, tudi na podobnih plenumih, o neki vsesplošni ustvarjalni, politični, duhovno in materialno eksistencialni utesnjenosti, nas danes hromi ali vznemirja občutek vsestranske [...]
slovenija
odzivi: 2